Pozdravljeni!

Perimenopavza lahko pomembno in včasih dramatično poslabša težave, ki so obstajale že prej, zlasti pri osebah z visoko kognitivno občutljivostjo. To ne pomeni, da se je “razvila nova motnja”, temveč da so nevrobiološki varovalni mehanizmi oslabljeni.

Estrogen ima ključno vlogo pri regulaciji dopamina, serotonina, noradrenalina in GABA, torej sistemov, ki uravnavajo pozornost, čustveno stabilnost, toleranco na stres in kognitivno fleksibilnost. V perimenopavzi ta regulacija postane nestabilna.

Pri visoko nadarjenih posameznicah, ki že v osnovi delujejo z visoko stopnjo mentalne aktivnosti, to pogosto vodi v občutek, da so možgani “preobremenjeni”: hitre misli brez zavor, slabša filtracija dražljajev, zmanjšana odpornost na frustracijo in večja čustvena reaktivnost.

Klinično to lahko posnema ali sproži anksiozne motnje, depresivne epizode, izgorelost ali ADHD-podobno sliko, čeprav je jedro težav razvojno-hormonsko, ne psihopatološko. Zato je natančna diagnoza predpogoj uspešnega zdravljenja.

Obravnava mora biti integrativna. Prvič, pomembno je, da se simptomi umestijo v kontekst perimenopavze in ne avtomatično patologizirajo. Drugič, smiselno je sodelovanje z ginekologom glede hormonske podpore, kadar je indicirana.

Psihiatrično se pogosto odločamo za zelo zmerne, ciljno usmerjene intervencije, na primer začasno podporo s SSRI ali drugimi stabilizacijskimi pristopi, predvsem pa za psihoterapijo, ki pomaga pri regulaciji preobremenjenega kognitivnega sistema, učenju selektivne pozornosti in ponovni vzpostavitvi meja.

Najpomembnejše je razumeti, da perimenopavza ne “ustvari” vaših težav, temveč odstrani kompenzacije, s katerimi ste jih desetletja obvladovali. To je pogosto obdobje, ko se prvič jasno pokaže, kako zelo ste bili ves čas nadpovprečno obremenjeni, ne pa šibki.