Celostna diagnostika ADHD pri odraslem

ADHD (motnja aktivnosti in pozornosti) ni le motnja otroštva. Pri številnih posameznikih simptomi vztrajajo tudi v odraslosti, pogosto pa ostanejo neprepoznani več let ali celo desetletij. Odrasli pogosto ne poiščejo pomoči zaradi vprašanja “Ali imam ADHD?”, temveč zaradi težav, ki pomembno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja: kronično odlašanje, težave z organizacijo, občutek stalne mentalne preobremenjenosti, notranji nemir, težko vzdrževanje pozornosti, impulzivnost, čustvena preobčutljivost ali občutek, da morajo za osnovno funkcioniranje vlagati bistveno več napora kot drugi.

Ker so podobne težave lahko prisotne tudi pri številnih drugih stanjih – anksioznosti, depresiji, izgorelosti, posledicah kroničnega stresa ali travmatskih izkušnjah – kakovostna diagnostika zahteva natančen, strukturiran in celosten pristop.

ADHD diagnostika ni hitra ocena

Postavitev diagnoze ADHD pri odraslem ne temelji na kratkem vprašalniku ali enem pogovoru. Gre za razvojno pogojeno posebnost delovanja, zato je za natančno presojo potrebno razumeti širši življenjski kontekst posameznika, njegovo funkcioniranje skozi čas ter razlikovati med simptomi ADHD in težavami, ki so lahko na videz podobne, a imajo drugačen izvor.

Zato v naši ambulanti uporabljamo celostni diagnostični pristop, ki združuje psihološko in psihiatrično strokovno oceno.

Kako poteka diagnostika?

Poglobljen klinični intervju

Diagnostični proces se začne s temeljitim pogovorom s psihologinjo, katerega namen ni le popis simptomov, temveč razumevanje posameznikove življenjske zgodbe, razvojnega poteka in trenutnega funkcioniranja.

Posebno pozornost namenimo:

– zgodnjemu razvoju in otroštvu,

– šolskemu in poklicnemu funkcioniranju,

– organizacijskim sposobnostim,

– načinu upravljanja z energijo in obremenitvami,

– čustvenemu odzivanju,

– dosedanjim obravnavam in zdravljenju.

Ker mora biti za zanesljivo presojo pomemben del težav prisoten že dlje časa in skozi različna življenjska obdobja, je ta korak bistven.

Strukturirana diagnostična ocena

Sledi poglobljena, strukturirana klinična ocena simptomov, pri kateri sistematično ocenjujemo:

– težave s pozornostjo,

– impulzivnost,

– notranji nemir,

– organizacijske težave,

– vpliv simptomov na vsakodnevno življenje,

– prisotnost podobnih težav v otroštvu.

Tak pristop omogoča večjo diagnostično natančnost in zmanjšuje tveganje prenagljenih zaključkov.

Ocena kognitivnega funkcioniranja

Pomemben del diagnostike je tudi ocena kognitivnega profila, ki pomaga bolje razumeti posameznikov način procesiranja informacij.

To vključuje vpogled v:

– delovni spomin,

– hitrost procesiranja informacij,

– verbalne sposobnosti,

– logično sklepanje,

– morebitna neskladja med posameznimi področji funkcioniranja.

Ta del je posebej pomemben, kadar želimo razlikovati med ADHD in drugimi vzroki težav ali bolje razumeti posameznikove močne in ranljive točke.

Specialistični psihiatrični pregled

Zaključni del procesa vključuje specialistični psihiatrični pregled, kjer vse zbrane informacije povežemo v celovito klinično sliko.

Namen pregleda ni le potrditi ali izključiti ADHD, temveč odgovoriti na ključno vprašanje: Kaj najbolj pojasnjuje posameznikove težave?

Pri tem posebej ocenjujemo tudi možnost drugih stanj, kot so:

– anksiozne motnje,

– depresivne motnje,

– izgorelost,

– posledice travmatskih izkušenj,

– motnje spanja,

– druge nevrorazvojne posebnosti,

– osebnostni vzorci ali pridružena psihiatrična stanja.

Kaj prejmete?

Po zaključeni diagnostiki prejmete celovito strokovno mnenje, ki vključuje:

– diagnostično presojo,

– razlago ugotovitev,

– klinično interpretacijo rezultatov,

– priporočila za nadaljnjo obravnavo, zdravljenje ali podporo.

Naš cilj ni zgolj postavitev diagnoze, temveč resnično razumevanje vašega načina funkcioniranja.

Komu je diagnostika namenjena?

Diagnostika je primerna za odrasle, ki opažajo:

– kronične težave s koncentracijo,

– odlašanje in težave z dokončevanjem nalog,

– notranji nemir ali občutek stalne mentalne aktivnosti,

– impulzivno odločanje,

– izrazite organizacijske težave,

– čustveno preobremenjenost,

– občutek, da kljub sposobnostim ne uspejo izkoristiti svojega potenciala,

– dolgotrajen občutek, da je vsakodnevno funkcioniranje težje, kot bi moralo biti.

Zakaj celostni pristop?

Dobra diagnostika zahteva čas, strokovnost in širši pogled.

Težave s pozornostjo in samoregulacijo niso vedno posledica ADHD. Podobne simptome lahko povzročajo številna druga stanja, zato hitre in poenostavljene diagnostične poti pogosto ne ponudijo dovolj zanesljivih odgovorov.

Celostna diagnostika omogoča več kot le diagnozo – omogoča razumevanje.