Pomemben del mojega poklicnega poslanstva se je oblikoval skozi dolgoletno prostovoljno delo z brezdomci in osebami z izkušnjo zasvojenosti, kjer sem se naučila iskrenega poslušanja, sočutja in zaupanja v človekovo notranjo moč. Danes te vrednote živim tudi skozi psihoedukacijske delavnice in delavnice tehnik sproščanja, ki ponujajo konkretne poti do ravnovesja in samospoznavanja.

Moja poklicna pot se je začela v farmaciji, na področju biofarmacevtike in kontrole kakovosti bioloških zdravil. Delo v znanstvenem okolju me je naučilo natančnosti, vztrajnosti in razumevanja kompleksnih sistemov. Prav to razumevanje občutljivega ravnovesja me je postopoma vodilo k raziskovanju človeka onkraj biokemije – skozi odnose, misli, čustva in življenjske izkušnje. Osebne izkušnje depresije, izgorelosti ter delo z ranljivimi skupinami so me še globlje usmerile v psihosocialno svetovanje in psihoterapijo.

Danes svoje delo razumem kot povezovanje znanstvene natančnosti z globokim spoštovanjem do človeške izkušnje, telesa in uma kot neločljive celote. Delujem pod redno strokovno supervizijo, kar mi omogoča stalno refleksijo, strokovno rast in zagotavljanje kakovostne obravnave.

Strokovno stojim ob ljudeh, ki jih je življenje utišalo, ranilo ali jim vzelo glas. Globoko me nagovarjajo nepravice in verjamem v moč znanja, ki posameznikom pomaga povrniti notranji mir, notranjo moč in svoj prostor v svetu. Spremljam ljudi na poteh, da znova začutijo trdna tla pod nogami in stopijo proti avtentičnemu življenju. Takšnemu, kjer tudi težko postane obvladljiv izziv in ne neobvladljiva težava.

Osebnostno me izda divje srce ob ritmih dobre glasbe in melanholična prekmurska duša, ki zaživi, ko misli zliva na papir. Sem ponosna pilotka naše petčlanske družinske odprave, ki poleg mene šteje dva najstniška dragulja avtentičnosti, psičko Suzi in muco Lučko.

Svojega poklica ne doživljam kot službo, temveč kot predano spremljanje in podporo posameznikom, kapitanom svojega življenja, skozi nevihte… do mirnejšega pristana.